Kot ključno lahko izpostavim spoznanje, da je izkušnja osamljenosti pri starejši osebi povezana s kompleksno izkušnjo bivanja in doživljanja posamezne starejše osebe, ki zahteva posamezniku prilagojen oseben in tudi strokoven pristop. Bodisi doma ali v domu.
Zadovoljitev potreb starejše osebe se ne zgodi zgolj s količino oziroma pestrostjo socialnih stikov, temveč s kakovostjo in pristnostjo medsebojnih odnosov. Treba se je zavedati, da tipična starejša oseba ne obstoja, temveč da je tudi v tem delu populacije prisotna velika raznolikost na področju posameznikovih izkušenj in potreb. Starejši se soočajo z izgubami partnerjev, sorodnikov in vrstnikov, torej ostajajo vedno bolj sami. To ne pomeni nujno tudi njihove osamljenosti, vsekakor pa se ob določenih pogojih, ob depresivnem razpoloženju, bolezni ali onemoglosti pri njih lahko razvije občutek osamljenosti. Seveda so lahko starejši pogosto osamljeni tudi zaradi lastnega umika iz družbe, ki je posledica izogibanja drugačnim pogledom, interesom, izražanju in utripu družbe.
Za mnoge starejše je lahko doživljanje osamljenosti bolj stresno kot njihova zdravstvena problematika. Osamljenost poleg invalidnosti in hude bolezni ter ločitve spada med najhujše strese. Seveda pa je ta oblika stresa odvisna tudi od zaznave in interpretacije razmer, torej od posameznikovih notranjih dejavnikov. Občutje osamljenosti zmanjšuje ohranjanje pristnih stikov z družino in prijatelji ter ostale oblike pomoči v tretjem življenjskem obdobju. Posvetimo svoje trenutke in čas dragoceni starejši osebi.
Misli starejših, nepokretnih oseb, ki bivajo v domu ostarelih, ki so se mojega srca ob pogovoru z njimi močno dotaknila:
»Tisto lepo mine, zdaj pa spet staro gre.«
»Čutim, da je to zdaj moj dom, ne pogrešam nič.«
»Tu v domu je vedno nekdo tu, ko ga potrebuješ«
»To je življenjsko, če ne moreš, ne moreš, in to moraš sprejeti.«
»Nikjer ni tako lepo kot doma.«
»Želim si, da bi hčerka večkrat prišla na obisk…. Pride bolj pozno, okoli pete ure, ko pride domov iz službe…. Rad bi, da bi bila ona vsak dan pri meni, ampak ne more, ima doma delo in družino.«
»Če molčiš, devetim odgovoriš.«
»Ne morem hoditi…Hudo je, ko ne moreš na svoje noge stopiti, ko si odvisen od drugih.«
»Ni mi bilo vseeno hiše pustiti, res mi ni bilo vseeno.«
»Kadar sem žalosten, se raje umaknem, grem spat. Ne želim nikogar obremenjevati. Razložim si, da je tako že odločeno in tako mora biti. Bog, da še hujše ni. So še potrebnejši pomoči, kot sem jo jaz.«
»Hvala Bogu, da imamo mi stari kje bivati.«
»Takrat, ko se ne počutim dobro, grem v kopalnico, se zjočem. Ne želim nikogar ob sebi, ne potrebujem ničesar. Samo, da sem sam, da se umirim. Mine, veste, da mine.«
»Pridejo na obisk, pogledajo in gredo nazaj. Čuden občutek je to. Včasih je bilo drugače, smo bili bolj povezani…«
»Pogrešam obiske, pogovore, saj televizije ne moreš ves čas gledati.«
»Ko pride na obisk nečakinja, ob njej čutim srečo, srečen sem, da pride, da sem ji pomemben. Če me tudi ona zapusti… pogleda navzgor in doda »ostane še zadnji domek, kamor grem.«
»Nisem se veliko jokal, sem pa veliko razmišljal o naju, kako je bilo in kam človek pride. Težko je bilo gledati, kako ljuba oseba leži v postelji in umira,«
»Sam ne moreš biti, rabiš ljudi za pogovor. Veste, sam v življenju ne prideš daleč.«
Naj nas zgoraj nanizani stavki, misli in doživljanja spodbudijo k srčnemu povezovanju. Za kakovostne in bogate ter pristne medsebojne odnose že danes. Zame, zate, za njih.
Podporna skupina za osamljene starejše nudi varen in zaupen prostor, kjer je omogočeno, da posameznik dobi podporo pri odkrivanju in razumevanju svojih potreb ter poišče možnosti za zadovoljitev teh potreb. V skupini posameznik dobi tudi vire moči za spoprijemanje z osamljenostjo ter vsakodnevnimi življenjskimi izzivi (odnos z družino, strah pred odhodom v dom, odnos s prijatelji, sosedi…) Omogočen mu je stik in prostor za vse neizgovorjene besede in čutenja v skupini s sebi enakimi. Pomaga razumeti in sprejeti razlike v odnosu, izboljša komunikacijo ter nas močneje poveže. Ča pri vas ali vaši ljubi osebi opazite občutke odtujenosti in praznine v življenju, ki se sprašuje o smiselnosti vsakdana, se pojavljajo vprašanja o pripadnosti ter si želi pristnih odnosov, je podporna skupina mesto, kjer posameznik lahko dobi odgovore na vsa zastavljena vprašanja ter deli svoje neprecenljive izkušnje in strahove s sebi enakimi.
Z ljubeznijo, Zorica.
