Nezavedna izbira partnerja, odgovornost in funkcionalni odnos

Nezavedna izbira osebe in selekcija partnerja v zaljubljenosti, povezuje najpomembnejše značilnosti obeh staršev z osebo v katero se zaljubimo.

Tolikokrat slišimo, da naše nezadovoljstvo in težave izvirajo iz nerazrešenih in nerazčiščenih tem iz mladosti. Predpogoj za dosego čustvenega in tudi siceršnjega zadovoljstva pa je sprejeti ODGOVORNOST. Nezavedno tu igra izredno vlogo. Ko se zaljubimo se čustvena, vedenjska ter miselna aktivnost zaljubljene osebe ne odvija v korteksu, ki je sedež našega logičnega razmišljanja, ampak v limbičnem sistemu, v amigdali, ki je sedež naših močnih čustvenih vzgibov. Gre za nezavedni spomin, organski, implicitni spomin, ki je zavesti nedostopen. Ta nezavedni spomin ima svojo nalogo – ozdraviti STARE rane, ki so nastale, preden se je razvil zavedni spomin. Ta nezavedni program, na osnovi novega, drugačnega odnosa, drugačnega od tistega, ki je nekoč povzročil rane nato ozdravi oziroma izčisti tak boleč spomin. Zato je nezavedna romantična izbira partnerja, kljub nelogičnosti zelo modra, saj usmerja ljudi k izbiri najprimernejše osebe, ki nam pomaga razrešiti nerazčiščene zaplete iz otroštva, če seveda posameznik sprejme odgovornost za svoja dejanja, čutenja in razmišljanja.

Intimen, pravi odnos se lahko šele razvije, na osnovi medosebnih ZAVESTNIH prizadevanjih, da ta odnos ozavestita, zanj sprejmeta polno odgovornost in skušata odkriti, kaj ju je zares privedlo skupaj. Po letih zakona ali  partnerstva, vseh zadanih ran drug drugemu in razočaranj, je v OSNOVI njun problem ravno tisti, zaradi katerega sta se zaljubila. Da ta temelj njunega medsebojnega odnosa nerazrešenih konfliktov iz mladosti v katerega sta se ponovno ujela skozi partnerstvo/zakon, ki sta si jih ponovno obudila končno tudi razrešita, pa s sprejemanjem vsaj osnovne odgovornosti dosežeta tudi spremembe. Intima med partnerjema, ki je samo nova oblika odnosa s starši, daje najboljšo možnost, da partnerja predelata nerazrešene vsebine iz svojih osnovnih družin, če za to sprejmeta odgovornost. V zaljubljenosti so te temeljne psihične vsebine prekrite, a ravno zaradi njih sta si neverjetno privlačna drug za drugega. Ko to ugotovita, se občutja lastne krivde in iskanje krivde pri drugem lahko povsem razblinijo, postaneta sprejemljivejša, prenehata z bolečo igro iskanja krivca in sprejmeta odgovornost za svoj del partnerskega problema.

Svojo ponotranjeno romantično podobo projiciramo v partnerja in ga dojemamo na način, kot smo nekoč dojemali oba ali enega izmed staršev, pa čeprav med partnerjem in starši ne obstaja nobena realna podobnost. Zato tudi nedolžno gesto drugega lahko razumemo kot pravi napad ali da nas hoče partner enostavno prizadeti, raniti, tako kot sta nas nekoč oče ali mati. Pri tem gre za nezavedno močno silo, ki sili oba partnerja, ne da bi se tega sploh zavedala, v vedenje in odzivanje kot nekoč v naši mladosti. Zato je pomembno, da se partnerja naučita prepoznavati napake oziroma izkrivljeno dojemanje drug drugega. Tak primer je na primer partner, ki svojo lastno jezo vidi v drugem in jo zato lahko zanika v sebi. Ali pa ko partner drugega vidi in misli, da je jezen, a je ta v resnici ranjen in prizadet. Tragično dejstvo je, da se mora v novem odnosu boleča tema ali travma velikokrat ponoviti, preden jo oba partnerja prepoznata in se začneta v resnici soočati z njo. Zato je lahko potrebno veliko časa, notranjega razvoja in predvsem novega načina razmišljanja ter čutenja, preden oseba, ki je bila npr. zlorabljena, zares najde partnerja, ki je dovolj sočuten, razumevajoč in dozorel, da te vsebine in travmo tudi razume in nato partnerju pomaga, da pride do sočutne razrešitve. Zato zaljubljenost daje priložnost, da se na novo vzpostavi čisto svež odnos, ki bo presegel tudi vse tisto, česar jima  starši zaradi različnih razlogov niso znali ali zmogli dati.

Partnerja, ki sta sposobna slišati čutenja in potrebe drug drugega, izraziti empatijo ter drug drugemu dati tisto kar potrebujeta in tudi pričakujeta drug od drugega ter, da znata drug drugega umiriti, omogočita, da njuna ljubezen lahko traja. Gre torej za povezavo med partnerskim odnosom in nerazrešenimi otroškimi doživetji, ki omogoča osebo rast kot tudi rast partnerskega odnosa.

Ne bojte se in stopite na pot vaše rasti, čutenja, empatije, zadovoljstva. 

Prevzemite odgovornost in zaživite funkcionalen odnos.

Deli članek:

Ostali zapisi

Konflikt in razumevanje relacijskega stresa v partnerskem odnosu

Bistvo partnerskega odnosa je iskati načine povezanosti v odnosu, v katerem lahko oba ohranjata svojo avtonomijo. Intimen odnos zato prinaša nove preizkušnje za odraslo osebo in s tem tudi novo priložnost za preoblikovanje doživljanja, vedenja in čustvovanja. Sva pripravljena graditi, razvijati odnos in se slišati, čutiti?

Čustva in naši odzivi na delovnem mestu?

Zaposleni delujemo v okolju polnem protislovij, negotovosti in nesproščenosti, kjer nam ni dovoljeno izražati svoje prave identitete, zaradi mita racionalnosti, ki pripisuje organizacijam bolj racionalnost pred emocionalnostjo.

Star in osamljen?

Vidimo starejše? Vemo, kaj potrebujejo in s čim se soočajo? Smo danes v pristnih odnosih?

Kontaktiraj me