Če je šlo karkoli narobe v otroštvu vsakega partnerja, se bo to preverjalo v intimnem odnosu. Kot sem omenila že v prispevku »Vpliv travme na intimnost« je ponavljanje določenih situacij le poskus razreševanja nepredelanih situacij. Vendar ne vključujejo le partnerja ampak tudi sorodnike, otroke in druge družinske člane. Vsi so lahko vključeni v vnovično uprizarjanje določene vsebine, odvisno od lastnih analognih programov in lastnih nepredelanih vsebin. Starši s svojim »nevarnim« pogledom na svoje izkušnje razvijejo odnose problematične navezanosti tudi s svojimi otroki. Ko starši niso več tako obrambni in se njihova empatija do otrok poveča, se poveča tudi otrokova varnost in pozitivno doživljanje sveta. V veliko pomoč je na primer, ko mati lahko s svojim možem predela travmatične in problematične vsebine. To pomeni, da so čustva dobila svoje beseda, pomen, smisel, postala so zavedna, besedna in predelana. Doživljanje desne hemisfere je tako povezana z levo hemisfero.
Ločite svoje strahove od »podedovanih« oziroma vcepljenih? Katere ste prisvojili za svoje?
