Bistvo prevare ni spolnost ampak iskanje povezanosti. Paradoksalno je, da partnerja ne zmoreta povezanosti ustvariti tam, kjer naj bi jo: doma, v primarnem odnosu. Strah je prvi sovražnik povezovanja. Ko mi »prideš preblizu«, te odrinem. Zato si velja zapomniti, da je v ozadju te dinamike nezavedno psihično organizacijsko pravilo: kdor je blizu, je nevaren. To pravilo se vzpostavi pri ljudeh, ki so primarne odnose s starši ali skrbniki doživljali kot čustveno nevarne; bodisi da so jih čustveno in fizično preobremenili, bodisi da so jih na enem ali obeh področjih zanemarjali. Posledica obojega je temeljno nezaupanje, da nekdo, ki je blizu tej osebi, ne samo, da je ne začuti in ne poskrbi zanjo, temveč jo lahko tudi globoko rani. Zato oseba pogosto iz njej nepojasnjenih razlogov vzpostavi distancirane in kontrolirane intimne odnose, bližnje osebe bo doživljala kot nevarne in se jim bo zato čustveno ali tudi telesno izogibala. Prevara je način, kako se znebiti težkih občutij, to je obrambni mehanizem. Vabljeni v raziskovanje svojega sveta in odnosov. Pomen sedanjosti je skrit v preteklosti.
Konflikt in razumevanje relacijskega stresa v partnerskem odnosu
Bistvo partnerskega odnosa je iskati načine povezanosti v odnosu, v katerem lahko oba ohranjata svojo avtonomijo. Intimen odnos zato prinaša nove preizkušnje za odraslo osebo in s tem tudi novo priložnost za preoblikovanje doživljanja, vedenja in čustvovanja. Sva pripravljena graditi, razvijati odnos in se slišati, čutiti?
